Uživancija res da ni sestavljena iz samih prijetnih občutkov ob žuranju do konca, ob druženju in spoznavanju čudovitosti slehrnosti in slehrnika.
Bolj občudujem veličino prečiščenega užitka ob zlitju vseh solz in smeha v sebi – dokaj stabilega občutka ob veličini občutenih moči lastne sil-nice. Lahko bi rekla, da je v drugo (nezavedno) polje skrita zaznavnost vsega, kar tvori človeka.
Ni je zabavnejše zabave, kot slediti igri moči med svojim Egom in svojo prvobitnostjo (Naravo); kako doživeta razmerja naplavijo premoč enega ali drugega. Vem pa, kako človek nikoli ne obžaluje, ko se skozi lastna opažanja s prečiščevanjem tke moč volje, ki se nato odrazi v tem, kar storimo.
Dokazano je, da ljudje zaznavamo čustveno vrednost subliminalnih sporočil, nazorno pa se vsak dan kaže, da se ljudje hitreje odzivamo na negativne besede in dejanja. Zalotim se ob misli: kot da bi ljudje, vse kar ni negativnega, najraje vzeli za samoumevno povprečje, ki ni vredno postanka, kaj šele razmisleka.
Ne bom povedala zakaj napišem – da razmišljam z “glavo bed-aka” -, ko povem o opažanjih in samospraševanjih – zakaj masa še vedno najraje vidi napol prazen kozarec? Menda pa ja ne zato, ker temu vedno lahko sledi kritika, plagiatorstvo, površinskost in nazadnje apatičnost do tistih kapljic, ki bi lahko kozarec dotočile čez mejno polovico.
Navdihujoč je premik zavesti Nove dobe, ko vse manj ljudi zaupa sloganu “kruha in iger jim daj”, že zato, ker tek časa čisti strukture vseh vrst s tem, da “sili” človeka, da in kako naj najdenemu odgovoru verjame, če ga je že iskal.
Biti zaljubljen in kršiti pravila smisla zaradi idealov svojih predstav, je tisto najbolj privlačno. Obenem tudi tako močno, da lahko evforičnega zaljubljenca idealov izniči, da pozabi kdo je – kaj je sploh iskal.
Ker je vpliv Ljubezni, z vsemi pozitivizmi, lahko tudi pomirujoč napad in nežno neustavljiv tok prevar, ne more biti uničujoče spotoma občudovati drugo drugačnost, med življenjem pa spoznavati sebe, učiti se iz tistega, kar ti pride na pot, in ob tem kaj “malega” prebrati.
Vznemirjenje je današnja tržna niša, sestavni in bistven del v procesu spreminjanja osebne in vsake rasti. Ko ugasnejo luči oddaj resničnostih šovov, ko kdo odide domov iz druženja-delavnic-predavanja, ostane sam z svojo nočno lučko ob vzglavju, ki jo ugasne in v spanju čaka na nov dan.
Pravi Dom užitka je v noči samosti, nasmeha vsem in sebi, spomina in uvida lastne rasti.
Aurelija Z.M.
Fotografija
Joma Sipe
