Uncategorized

Skrila je svoje otroke pred Svetom

Nagovarjanje na brezmesno hrano zna biti včasih prav tečno nadležno.

Sicer pa se prav tako vsiljivo propagira vse sorte drugih ne-umnosti, od orožja, raznih kvazi metod, do blišča in 1001 različice raznih rab množičnega potrošništva. To v temeljitosti človeka tiho in vztrajno vodi celo do različnih občutkov pomanjkanja, nestrpnosti in nesrečnosti zaradi samo-omejevanja lastnega razmišljanja.

Prav noro je videti neštete kuharske oddaje z različnimi poudarki, kot da človek ne bi znal ali hotel sam razmisliti o načinu svojega prehranjevanja. Ne verjamem, da se generacije ne spominjajo več repe, krompirja, ajde, ovsenih kosmičev, kruha in mleka, koruznih žgancev in ostalih nepredelanih živil. Če je to res – in iz tega vidika je jasno, kako veliko ljudi nujno potrebuje atrakcijo, šov, modni krik – tudi pri hrani.

Težava je v tem, da je nemogoče vse, kar vidiš in slišiš, pograbiti za potrebno; in nato se še komu zazdi, da ni zadovoljen, prikrajšan, celo dramatično oropan vseh produktov izobilja 21. stoletja. Le koliko ob tem sodeluje lastna “pamet” in dejanske potrebe?

Mesa ne jem kar nekaj časa in že zdaj vidim, da mi to ustreza. Na misel pa mi ne pride, da bi vsiljivo nagovarjala druge in se s “poslanstvom” imela za enega od rešiteljev planeta. Človek je preživel ob mesu in “bog ve” zakaj se je obrnilo tako. In, da bo še dolgo tako.

Vsekakor pa vemo vsi že dolgo, da je brezmesna prehrana dovolj pestra; in kar je še pomembnejše, da je marsikomu  neljubo klanje in pogubljanje živali, najsi je šlo pri tem v zgodovini ali danes za obrede darovanja ali potrebe prehranjevanja.

Kar pri sebi počakati odgovor, ki ti že ob pravem času sporoči, kaj je prav zate, tako da ni treba igrati se, žrtve zmot in zablod ali odrešeništva.

Da nekaj preide v kolektivno zavest je dolg proces, ki terja svoj čas, ki je dolg in napolnjen s potrpljenjem, sledenjem, tudi tišino in delovanjem.
Dovolj je zavedanje početja in vsakič kak kos mesa manj.

Je pa seveda res, da je človek manj potrpežljiv in bolj krvoločen kot se zdi. Zato divje živali vedno skrijejo svoje mladiče pred vsemi plenilci.

 

Aurelija Z. Mueller

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja