Uncategorized

Pasion


Preživljati dneve, zaznati čim več vsega, kar ti pride pred oči, se dotakniti čim več tistega, kar ti pride pod roko, seči v roko čim več ljudem?

Ne vem natančno, a v vsaki stvari iskati pozitivizem, četudi ti ni reč, opravilo, sistem ali človek pisan na kožo lastnega ustroja, dobrobiti ali stila.
Vse okoli so bitja, dogodki, reči “nežive” Narave, ki tvorijo vsakdanjik vsakemu od nas. Od praktične in navadne radirke, ki zbriše narobe napisano besedo prvošolca do najsodobnejših tehničnih in ostalih znanstvenih dosežkov.
Ko dam na stran vse možne družbene ureditve in se oziram le za ustreznim mestom radirke ali velikega dosežka znanosti, je začetek razumevanja delovanja vsega. Usidra se sam po sebi razgled, kako neznatna pičica smo in istočasen uvid kak čudež je tvoja stvaritev ali kako čudežno je spočetje in rojstvo tvojega. Kako se že s težavo iz bube izvije lep metulj, ker je taka njegova naravna pot do lepote.
Z opažanjem dejstev, predmetov, stvaritev in ljudi se nezavedno učimo rabiti spoštovanja, strasti in hvaležnosti.
Končen produkt takih lekcij je neznanska “lahkotnost bivanja” četudi lahko, da se vije čez bolj ali manj eksistenčno trd vsakdanjik.
“Bolj kot spoznavaš ljudi, lažje in globlje spoštuješ, razumeš človeka,” mislim, da sem so to nekje prebrala ali kar tako vem, ne spomnim se zdaj.
Aurelija Z. M.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja